Siddharta "Le Mavrica" |
Rojen otrok, to edino dekle v familiji. Ne vem zakaj slabo o njej sli�im, a potem: Vidim njen obraz in telo, v o�i ji zrem, modro nebo in v du�i vse drugo je kot zlo. In le te divje o�i in to noro telo, ne vem, kako na nogah stojim? Ubit razum, kako zabilo mi je srce, samo �e danes sem tak a drugi dan znorim. Zve�er junak, a zajec v grmu sem v temi. Do kam naj grem, da ne bom ostal brez vseh sledi? A le njen obris sanjam, ko spim. In le glas iz ust njenih lovim. Do nadaljnega komajda �ivim. Me rana skali, zaledenela me kri napaja, preveliko dozo lepega sem dobil. A ko pomislim le, da v bistvu sem sre�en, v barvah je naenkrat spet vse... In �e naprej, le mavrica vse bolj bledi, morda le nebo se temni, jaz vidim le par, ki odslej z rokami se zdravi in poglej, te roke so v ustih bile in ni� ne boli je le na�in, polep�a ti dan in spomin, le juban ti besno, le juban ti besno, le juban ti besno daj �e ti, daj �e ti, daj �e ti, je zame arest azil, je zame arest azil, je zame arest azil? Lyric from www.lyricmania.com |